No tko, xsmo rekl, da se s politko namo več ubadal … evo, je pa pršwa izjema. Zarečen kr'h, pa to .. No pa sej ni tok politka, kukr lokalna (ko)ritanja. Bli smo namreč povablen na krajš pogovor z direktorjam Zavoda za šport Jesenice. Toj tista firma, k upravla uno taprazno dvorano za hokej, pa un (še bl) ta prazn bazen na Ukov, zarad česar se pizdjo mnogi, u teh dneh pa mnogi tut oblublajo. Kok realne stvari oblublajo, mo pa zvedl zdejle.

ENIH PAR ČISTIH

Mag. Almin Gorinjac, s čim – poleg visoke denarne nagrade – ste nas prepričali, da prekinemo svoj politični molk?

Hehe, poznam vaš način pisanja, radi malo provocirate. Denar pri nas ni problem, če se na enak način izrazim – nikoli ga ni. No, ni ga dovolj, da ne bo kdo takoj strigel z ušesi.

Dobro, ampak o čem bova govorila, zakaj ste čutili potrebo po oglašanju v javnosti?

Rad bi javnosti na Jesenicah, pa tudi širše, nalil čistega vina v zvezi z razvpitim zaprtjem bazena. Nekateri so pri tem opažali netransparentnost in omenjali nevzdrževanje bazena. Dotaknil pa bi se tudi nekaterih drugih zadev ….

V minulem mandatu sem se dodobra spoznal s problematiko stanja športne infrastrukture v mestu. Najbolj je seveda odmeval primer zaprtega bazena na Ukovi in zdaj zaznavam, da je zadeva tudi predmet predvolilnih debat, obtoževanj, obljub … Govori se, da je bila bazenska školjka neustrezno vzdrževana. S tem se ne morem strinjati. Odpravili smo številne pomanjkljivosti, pri tem odkrivali poškodbe na kanalizaciji, zamenjali streho, dodatno zavarovali ograjo na stolpu, z injektiranjem uspešno zatesnili bazensko školjko … žal pa na nezadostno nosilno konstrukcijo v statičnem smislu nimamo vpliva.

Kot rečeno, smo bazensko školjko pred leti zatesnili in s tem dosegli cilj; bistveno smo omejili porabo vode ter obenem nekoliko odpravili neugoden občutek, ki so ga dajale razpoke v bazenski školjki. Ti ukrepi bi morali skladno z dogovorom z občino Jesenice zadostovati za obratovanje še za kake 3-4 sezone … dokler se ne bi pridobila ustrezna projektna dokumentacija za nov projekt, ki je bila tudi v fazi priprav. Lani smo zaradi suma v stabilnost bazenske školjke dali izdelati še presojo o statični varnosti. Opravil jo je Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Preliminarno negativno mnenje omenjene institucije sem poznal 29. maja letos. Z nepopolnim poročilom sem Občino seznanil 13. junija, ko je bilo že obilo pritiskov za odprtje bazena. Uradno mnenje, uradni dokument, so na Občini prejeli 16. junija. Skupaj z izjavo za javnost smo ga objavili tudi na spletni strani zavoda za šport.

Nikoli ni šlo za to, ali bo bazen odprt ali ne, temveč ali bo obiskovalcem zagotovljena pričakovana varnost. Z običajnimi vzdrževalnimi deli (barvanje, urejanje okolice, priprava kadrov itd …) nismo naredili stroškov, saj je bilo pričakovati negativno poročilo omenjenega inštituta. Taka dela nimajo smisla, če bo bazen zaprt zaradi razlogov, na katere z običajnim vzdrževanjem ne moremo vplivati. Poškodbe so bile ocenjene na 70% vidnih betonskih površin, kar zahteva posebno sanacijo, le-ta pa je - v primerjavi z novogradnjo - zaradi zahtevnosti najbrž ekonomsko neupravičena.

 Zdi se, da pravzaprav ni bilo nobene možnosti za odprtje bazena letos.

Ni je bilo. Bazen v obratovanju je nevaren objekt. Z zavedanjem o neztadostni statični trdnosti ga ni mogoče dati v uporabo. Kdo bi prevzel odgovornost, če bi se pripetila kaka nesreča? Še enkrat ponavljam: bazenska školjka je dokaj vodotesna, ni pa statično več v primernem stanju. Ko je v njej mnogo vode, pride do nepredstavljivih pritiskov. Posebej obremenjena je stena bazena pod stolpom, ki bi lahko popustila ter v nekem slabem scenariju s seboj potegnila tudi stolp. Odgovorna oseba je direktor, zato odgovornosti ne more prevzeti nihče – ne župan, ne občinski svet, ne razne iniciative, ki se zdaj pojavljajo z rešitvami, ki jih ni mogoče udejaniti v kratkem roku. Zavedati se je treba, da je bila bazenska školjka že leta neprimerna, vsako ignoriranje dejstev pa bi lahko vodilo v tragedijo. Morda bi sicer školjka lahko vzdržala še leta, vendar ne poznam smiselnega razloga, zaradi katerega bi bil kdo pripravljen hazardirati z življenji ... 

Jaz sem tisti, ki po zakonu nosi odgovornost za varno obratovanje bazena in se tega tudi dobro zavedam. Ob nesreči bi bili ogroženi tako varnost obiskovalcev, njihova življenja kot tudi premoženje … za take stvari pa seveda sledijo zaporne kazni. O možnosti, da bazen letos ne bo obratoval, sem občinski svet obvestil že na seji 21. oktobra lani. Takrat ta problematika očitno ni bila zanimiva, kajti nihče ni poizvedoval po dodatnih informacijah in rešitvah.

Vsi pa bi radi imeli bazen odprt?

Če pri tem ciljate na razne iniciative in predvolilne obljube – potem seveda odgovarjam z DA. Še enkrat pa ponavljam: 70% vidnih betonskih površin je poškodovanih. Zdi se mi, da se reševanju problema izogibajo vsi, tudi »novi ponudniki hitrih rešitev«, če se tako izrazim. Iz mojega zornega kota je videti, da zadeve ne razumejo, ali pa o njej niso ustrezno informirani. Pa še to bi dodal: mnenje arhitektov je, da je saniranje in obnova nečesa tako starega in dotrajanega vedno dražje, kakor novogradnja. Upoštevaje "statično sporočilo" - hitre rešitve niso možne.

Sicer pa, da ne bo pomote: sam imam poleg svoje funkcije tudi sentimentalne razloge za to, da želim, da bi bazen obratoval. Ampak sentimenti me ne morejo voditi pri odločitvah – vsaj ne pri tako jasnih in pomembnih vprašanjih, ki so vezana na strokovno presojo.

Ampak … če ne nadaljujeva v nedogled – bodo Jeseničani imeli bazen, ali ne?

Bazen s površino, kakršno ima tisti na Ukovi, je lokalnega pomena. Ljudje iz okolice ga preprosto ne obiskujejo. Po moji oceni za dva meseca obratovanja na leto – ob zavedanju, da je občinski proračun precej »reven« - ne bi opravičil več milijonske investicije. Gre za vprašanje ekonomske upravičenosti in potreb, ki opravičujejo javni interes.

Mesto absolutno potrebuje vodne površine. Moj predlog bi bil, da se na Ukovi postavi manjši kompleks, ki bi bil v uporabi vse leto. Tam bil bil v primerjavi s sedanjim manjši bazen, pa wellness in lokal, vse skupaj pokrito. Seveda bi zadeva lahko funkcionirala tudi v poletnem času. Na območju Save pri Hrušici, med betonarno Ažman in Ekolingom, pa bi bilo moč vzpostaviti dokaj dobro naravno kopališče, sicer brez ogrevanja vode, vendar v naravnem okolju, med drevesi in športno rekreacijskimi površinami. S primerno investicijo, morda tudi zasebno, bi lahko nastal zametek športnega turizma, kjer bi se združevali predvsem občani, kolesarji, pohodniki in rekreativci vseh generacij.

Menim, da občani potrebujejo industrijsko neokrnjen dostop do reke Save. Jesenice za občane nimajo uporabnih vodnih površin in tudi ne prav lahkega dostopa do reke Save. V minulih razmerah, ko je veljala prepoved zapuščanja občin, je postalo jasno, da se v jeseniški občini ljudje ne moremo gibati v naravi, če ne stopimo v hribe. Predvsem starejši in gibalno ovirani tega niso zmožni, zato potrebujejo neko dostopno, ravno rekreacijsko površino.

Na vzhodni strani mesta že imamo kamp Perun, ki izkorišča turistične presežke blejske občine in zastoje ter slabo prehodnost vozil skozi karavanški predor. Drugi razlog pa je rentabilnost morebitnega projekta, saj zaradi bližine kolesarske poti, sedaj tudi ferate Dobršnik, tunelov, mejnega prehoda, avtoceste, Kranjske Gore in Bleda ter relativne oddaljenosti od Jesenic, lahko sklepam, da bi na tem območju nastala precej močna turistična točka. Tako bi Občina dobila tudi določen prihodek.

Zato predlagam izgradnjo umetnega naravnega jezera (podobnega, kakor je Jasna v Kranjski Gori) s spremljajočimi športnimi in gostinskimi objekti. Ampak za to je potrebno začeti uresničevati vizijo turizma ... torej: politična volja, modrost in odločitve, predvsem pa izpeljava.

Kaj se torej obeta bazenu na Ukovi?

Pa povejte vi meni, ali je – ob vedno prazni občinski malhi in ob vrsti čakajočih problemov – smotrno nekaj milijonov vložiti v projekt, ki bo morda obratoval 60 dni na leto …

Bazen na Ukovi v letu 2023 v nobenem primeru ne bo obratoval. Potrebno je pridobiti projektno dokumentacijo ter zaključiti finačno konstrukcijo, tudi s sredstvi ustreznih razpisov za sofinaciranje tovrstnih objektov ter seveda objekt zgraditi. Kaj in kako bo s tem v bodoče, pa se bo ukvarjal novoizvoljeni občinski svet in novoizvoljeni župan/ja. Odločitve se lahko spremenijo in morda se najde tudi kakšna prezrta ali kreativna rešitev, oziroma zagotovijo dodatna sredstva, ki so dejanski problem.

Kar se tiče nedelovanja, pa je prav med minulimi krompirjevimi počitnicami prišlo do zaprtja Športne dvorane Podmežaklo. Podoben primer se je zgodil že v prejšnji sezoni. V čem je problem?

Primera lani in letos sta ločena. Ne gre za isto/enako napako. Ena se je zgodila v strojnici, druga letos pa neposredno pod ledeno ploskvijo. Letos je šlo za to, da je prišlo je do uhajanja amoniaka, saj je preperela cev s sredstvom za hlajenje. Gre za to, da ne vemo, kdaj in kje se bo enak problem spet pojavil in ali ga bomo lahko pravočasno odpravili, ali pa bo potrebno obsežnejše popravilo, ki bo imelo za posledico daljši izpad obratovanja ledene ploskve.

Če smem pri tem pripomniti, mi je zelo žal, da se pred leti ob prenovi dvorane ni prenovilo tudi sistema hlajenja. V aktualnih razmerah, ko je redko polna, se soočamo tudi s predimezionirano dvorano, ki za vzdrževanje potrebuje določena sredstva. Zavedam se tudi, da prihajajo zahteve po drugi, nižji, varnejši ograji okrog igrišča (bandi). Prihajajo pobude za zmanjševanje samega igrišča. Dvorana potrebuje novo rolbo in mi bi za omenjeni zadevi potrebovali vsaj pol milijona evrov. Če – izven ledenega konteksta – omenim še potrebo po novem »traktorju« za urejanje nogometnih igrišč in pluženje parka … Vse to so investicije, ki čakajo Občino, a se jih odmika nekam v neznano prihodnost, ker pač ni sredstev za vse potrebe.

Enkrat bo seveda potrebno posodobiti tudi sistem hlajenja ledene ploskve in v ta namen smo že pristopili k prvim korakom za pridobivanje projektne dokumentacije. Na Bledu so se nekaterih od zgoraj omenjenih nalog pred leti že lotili in imam informacijo, da jih bo vse skupaj stalo približno dva milijona evrov.  

Večkrat je slišati očitek, da v dvorani ni nobenih komercialnih dogodkov.

Drži, ni jih. Za kake koncerte in podobno je praktično na voljo le en mesec. Večino leta je dvorana zasedena od jutra do večera, sicer pa za organizatorje večjih prireditev ni tržno zanimiva.

 Je res vse tako črno?

Ne bi rekel, da je črno. Le razvojne vizije primanjkuje. Pri nas bolj »flikamo« sprotne zadeve, da nekako tečejo, manjka pa vizije. Manjka tudi dosledno izvajanje vizij ter zavedanje, da bo kaka zadeva trajala več, kot en mandat. Pri tem bi rad omenil pokojnega bivšega župana Borisa Breganta, ki je bil mož z vizijo. Natančno sem preštudiral njegove »Razvojne možnosti Jesenic«, ki so objavljene v t.i. Jeseniškem zborniku za leto 2019. Toplo bi jih priporočil vsem tistim, ki si želijo poglobiti pogled na razvoj mesta, ne le na problematiko bazena. 

Moramo vedeti, da večina prostorskih načrtov, ureditev in podobnega, datira v leto 1990, ali celo še bolj nazaj. Takrat se je dogradil karavanški cestni predor, Jesenice so bile vstopno mesto v Jugoslavijo in pomembno industrijsko ter upravno središče s carino, carinskim platojem, načrtovanimi poslovnimi conami itd … Danes mnogo od tega več ne drži in ni smotrno. Kakšna je vizija mesta? Še vedno ista kot pred 40 leti?

Ko sva ravno pri vizijah – pa zaključiva z njimi. Je v tem lokalno predvolilnem času kdo od kandidatov za župana/njo bil pri vas, govoril o problemih in izzivih?

No, za aktualnega župana Blaža Račiča ni bilo potrebe, da bi hodil do mene. Zadeve pozna podrobno. Po telefonu se je name glede problematike bazena obrnila neodvisna kandidatka Eva Mlakar in pojasnil sem ji razloge za zaprtje bazena ter nekatere druge vidike. Kandidata stranke SDS, gospoda Vastla, sem praktično videl le na ekranu. Kandidat SD-ja, gospod Bohinc, je na to temo govoril z menoj ob nedavni priložnosti, vendar nič konkretnega. Kar pa se tiče Gibanja Svoboda, s kandidatko Sabino Mulalić ni bilo stika. Zaradi združitev na državni ravni, bi menda tudi sam moral biti član te stranke, a nekako se mi zdi, da nisem dobrodošel. V tem ne vidim nič slabega; umik iz aktivne politike in občinskega sveta mi je dobrodošel. 

Jaz vsem kandidatom za župana in svetnike želim uspeha pri nagovarjanju volivcev in seveda predvsem pri uresničevanju volilnih obljub.

Sicer bom pa povedal tako – vse te politične zdrahe in prerivanja me zanimajo samo toliko, kolikor bodo prinesla rešitve za probleme, s katerimi se soočam kot direktor Zavoda za šport.

Bi še sami kaj dodali?

Razvojni vidik je zelo pomemben, saj prinaša nova delovna mesta in zagon, višjo dodano vrednost, boljše osebne dohodke, več možnosti za zaposlitve, večjo atraktivnost mesta ipd., skratka boljši življenjski standard. Takega razvojnega momenta recimo relativno draga obnova kopališča na Ukovi ne zmore ponuditi.

Bodoči sestavi lokalne oblasti, kakršnakoli že bo, bi za konec sporočil le tole: kdor ne pozna zmožnosti proračuna in načina delovanja javne uprave, bo le težko uresničeval dane obljube.

Na razvoj mesta in naše občine želim gledati tudi iz razvojnega zornega kota, ne samo kot direktor Zavoda za šport. Ravno zato, ker sem pri svojih analizah poglobljen, se polovičarstva ne želim iti. Mesto potrebuje rešitev za izzive v sedanjosti in bodočnosti. Obtoževanja za dotrajanost infrastrukture, ki koreninijo v preteklosti, me ne zanimajo in kot taka ne pripomorejo k boljšim odnosom, temveč obratno.

Celovite sanacije vodne in toplotne infrastrukture ter zastarelih objektov,  kot so kopališče Ukova, Ruardova graščina, knjižnica ipd., terjajo ogromne vsote denarja; čez palec cca 50 – 60 mio EUR. Investicijska zmožnost nevezanih sredstev v proračunu na letni ravni znaša cca 1,5 mio.

Proračun občine Jesenice po rebalansu na odhodkovni strani za leto 2022 znaša 27,7 mio EUR, na prihodkovni pa 21,5 mio EUR – razliko predstavljajo prenosi sredstev iz prejšnjih obdobij. Večina sredstev - cca 75% - je v proračunu zakonsko vezanih, zato jih kot nevezana sredstva ni mogoče poljubno namenjati za druge projekte, ki bolj ali manj določajo investicijski potencial občine.

Če se naše, sicer staro industrijsko mesto, ne bo razvijalo skladno s sodobnimi trendi in priložnostmi, ki vplivajo na razvoj vseh podjetij v vseh panogah, torej tudi v turističnem in tehnološkem smislu, ne bo mogoče računati na višji življenjski standard občanov.

Evo, čas je za … pardon, čas je, da končava najin »krajši pogovor«, kakor sva sprva imela namen. V imenu tistih, ki bodo z odgovori izvedeli kaj več, pa tudi tistih, ki se bodo vnemali, se vam za vaš čas in izčrpna pojasnila zahvaljujem.

Hvala tudi vam.

----------

In evo, tko v’m zdej, dragi bralci, tole tipkamo direkt s Havajov, ker smo za izdelavo članka/intervjuja pokasiral grde dnarje. Bazena pa zato nau, jbg …